Od Slovenije do Avstralije: različne razmere, skupen cilj. Odpornejša tla
Na povabilo KGZS – Zavoda Kranj se je Slovensko združenje za ohranitveno kmetijstvo pridružilo obisku skupine avstralskih kmetov na Kranjsko-Sorškem polju. Srečanje je ponudilo zanimivo primerjavo slovenskih in avstralskih izkušenj z obdelavo tal, gospodarjenjem z vodo ter prilagajanjem kmetijskih sistemov na vse zahtevnejše vremenske razmere.
V sredo, 2. septembra, je območje Kranjsko-Sorškega polja obiskala skupina avstralskih kmetov, predvsem pridelovalcev žit ter rejcev goveda in drobnice. Skupino je vodil Lloyd O’Connell, urednik avstralske strokovne revije Australian Grain in direktor Greenmount Travel, ki organizira strokovna potovanja avstralskih kmetov v različne dele sveta.
Obisk je pripravil KGZS – Zavod Kranj, skupina pa si je med drugim ogledala kmetiji Novak in Zupan na območju Prebačevega. Na povabilo Roberta Golca, vodje Oddelka za kmetijsko svetovanje pri KGZS – Zavodu Kranj, se je obisku pridružilo tudi Slovensko združenje za ohranitveno kmetijstvo (SZOK).
Povabilo je bilo še posebej dobrodošlo zaradi strokovne usmerjenosti avstralskih gostov. Med njimi so bili kmetje z dolgoletnimi izkušnjami z minimalno oziroma ničelno obdelavo tal, zato se je hitro razvila vsebinska razprava o gospodarjenju s tlemi in vodo, mehanizaciji ter odpornosti kmetijske pridelave.
Ohranitveno kmetijstvo: spremembe se ne zgodijo čez noč
Dejavnosti SZOK je gostom na kratko predstavil generalni tajnik Aljaž Novak. Združenje povezuje približno sto aktivnih članov, večinoma kmetov, ter raziskovalce in kmetijske svetovalce iz različnih delov Slovenije.
V ospredju predstavitve so bila tri temeljna načela ohranitvenega kmetijstva: čim manj mehanskega poseganja v tla, trajna pokritost tal ter pester kolobar oziroma raznolikost posevkov.
Poseben poudarek je bil namenjen dejstvu, da se spremembe v tleh ne zgodijo čez noč. Prehod zahteva čas, vendar lahko po več letih spremljamo in merimo spremembe v strukturi tal, stabilnosti strukturnih agregatov, biološki aktivnosti ter zmanjševanju erozije. Manj intenzivna obdelava pomeni tudi manj mehanskih prehodov in potencialno manjšo porabo goriva, pokrita in bolje strukturirana tla pa lahko bolje prenašajo tako obdobja pomanjkanja vode kot intenzivne padavinske dogodke.
Prav vprašanje vode je bilo ena od osrednjih skupnih tem pogovora. Slovenija je padavinsko izjemno raznolika država: v referenčnem obdobju 1991–2020 se je najmanjše dolgoletno povprečje letnih padavin gibalo okoli 718 mm na Goričkem, medtem ko je na Voglu doseglo približno 3.535 mm letno. Kljub veliki količini padavin v mnogih delih države pa njihova razporeditev skozi leto ni vedno ugodna za kmetijsko pridelavo, zato se lahko v istem letu srečujemo tako s sušo kot z intenzivnimi padavinami in poplavami. (Vir: Arso)
Na kratko tudi o projektu TRAILS4SOIL
V okviru predstavitve aktivnosti SZOK smo avstralskim gostom na kratko predstavili tudi evropski projekt TRAILS4SOIL, v katerem sodeluje naše združenje.
Projekt povezuje kmete, raziskovalce in druge deležnike v devetih evropskih državah – od Portugalske in Španije do Moldavije, Romunije in Ukrajine – ter vključuje zelo različne tipe tal, podnebne razmere in načine kmetovanja.
TRAILS4SOIL deluje prek petih živih laboratorijev in mreže 100 poskusnih lokacij, na katerih se spremljajo učinki različnih praks regenerativnega in ohranitvenega kmetijstva na zdravje tal.
Gostom smo projekt predstavili kot primer širšega evropskega sodelovanja na področju zdravja tal ter jih povabili, da več informacij poiščejo na spletni strani projekta.
Takšna mednarodna primerjava je pomembna, saj za izboljšanje zdravja tal ni enega samega recepta. Prakse je treba prilagajati lokalnim razmeram, hkrati pa z meritvami in dolgoročnim spremljanjem ugotavljati, kako se tla in kmetijski sistemi odzivajo na posamezne spremembe.
Avstralija: desetletja izkušenj z zmanjševanjem obdelave
Prav pogovor z avstralskimi kmeti je pokazal, kako dragocene so lahko izkušnje iz povsem drugačnih pridelovalnih okolij.
Za številne med njimi minimalna oziroma ničelna obdelava tal ni nova praksa, temveč rezultat večdesetletnega razvoja kmetijskih sistemov. Eden od gostov je opisal približno 30-letni prehod od intenzivnega oranja in večkratne obdelave proti minimalni oziroma ničelni obdelavi ter ob tem poudaril učinkovitejšo uporabo razpoložljivih padavin in pozitivne proizvodne rezultate, ki so spremljali spremembo načina kmetovanja.
V nadaljnjem pogovoru so avstralski sogovorniki pojasnili, da je v Zahodni Avstraliji minimalna obdelava danes zelo široko razširjena, medtem ko popolna zero-till (popolnoma brez oranja) predstavlja manjši delež sistemov.
Pogovori so hitro prešli iz splošnih načel na zelo praktična vprašanja: porabo goriva, število prehodov z mehanizacijo, razpoložljivost vode, sušo, zbitost tal, odpornost plevelov in izbiro tehnologije. Pri tem se je pokazalo, da imajo slovenski in avstralski kmetje kljub zelo različnim razmeram številna podobna vprašanja.
Od nekaj hektarjev do več tisoč
Ena najbolj očitnih razlik med državama je merilo kmetovanja. Slovenske kmetije so praviloma precej manjše in pogosto sestavljene iz številnih prostorsko ločenih zemljišč, medtem ko avstralski pridelovalci zaradi povsem drugačnih naravnih in ekonomskih razmer gospodarijo na površinah, ki jih je iz slovenskega okolja težko predstavljati.
Eden od gostov je svojo približno 3.100 hektarjev veliko kmetijo opisal celo kot eno manjših v njihovih razmerah. Hkrati pa je poudaril, da ob obiskih evropskih kmetij občudujejo in spoštujejo način kmetovanja na bistveno manjših površinah – gre preprosto za povsem drugačno merilo in drugačne pogoje.
Podobno izrazite so razlike pri vodi. Nekateri sogovorniki iz Zahodne Avstralije so navajali približno 400 mm padavin letno, pretežno v zimskem obdobju. Poletne padavine so tam bistveno manj zanesljive, zato je učinkovita uporaba razpoložljive vode v tleh eden ključnih elementov njihove pridelovalne strategije.
Primerjava je toliko bolj zanimiva, ker ima lahko del Slovenije več kot 3.000 mm padavin letno, medtem ko nekatera avstralska pridelovalna območja delujejo s približno 400 mm. Kljub temu je v obeh okoljih eno ključnih vprašanj enako: kako padavinsko vodo čim bolje spraviti v tla, zmanjšati njen površinski odtok ter jo v tleh zadržati za čas, ko jo rastline potrebujejo.
Različne razmere, podobna vprašanja
Obisk je pokazal, da se lahko velikost kmetij, podnebje, tla, razpoložljivost vode in tehnologija pridelave med Slovenijo in Avstralijo močno razlikujejo, vendar osnovna vprašanja ostajajo presenetljivo podobna.
Kako zmanjšati nepotrebne posege v tla? Kako bolje izkoristiti padavine? Kako ohraniti dobro strukturo in funkcionalnost tal? Kako zmanjšati stroške, ne da bi pri tem ogrozili pridelek? In predvsem, kako oblikovati sistem, ki bo dolgoročno agronomsko, okoljsko in ekonomsko vzdržen?
Za SZOK je bila udeležba na obisku predvsem dragocena priložnost za neposredno izmenjavo izkušenj z avstralskimi kmeti, pri katerih ima zmanjševanje intenzivnosti obdelave tal že dolgo tradicijo. Takšna srečanja potrjujejo, da ohranitveno kmetijstvo ni enoten recept, temveč proces prilagajanja posameznim tlom, podnebju, kmetiji in pridelovalnemu sistemu.
Razmere so lahko na dveh koncih sveta zelo različne, skupno vprašanje pa ostaja: kako graditi funkcionalna, odporna in produktivna tla, ki bodo vodo bolje sprejela in zadržala ter hkrati omogočala stabilno in ekonomsko vzdržno kmetijsko pridelavo.
Robertu Golcu in KGZS – Zavodu Kranj se zahvaljujemo za povabilo ter priložnost za zanimivo in strokovno mednarodno izmenjavo izkušenj.
Uredniško pripravil:
Aljaž Novak, Slovensko združenje za ohranitveno kmetijstvo (SZOK).
Fotografije:
Aljaž Novak, Slovensko združenje za ohranitveno kmetijstvo (SZOK).
Komentarji