Ohranitveno kmetijstvo in rodovitnost tal

Tla si lahko predstavljamo kot srce kmečkega gospodarstva, središče obtoka snovi in energije. So življenjski prostor množici živali, praživali, gliv, mikroorganizmov in omogočajo rast rastlinam, ki so hrana ljudem in živalim. Živa, zdrava tla predelajo rastlinske ostanke ter živinska gnojila in delujejo kot filter za čiščenje vode. Rodovitnosti tal je zato odvisna predvsem od zagotovitve čim boljših razmer za razvoj talnih organizmov, primerne reakcije (pH) tal, ugodnega razmerja med vodo in zrakom, optimalne založenosti s hranili in njihovega medsebojnega razmerja.

Agrotehnični ukrepi, s katerimi posegamo v tla, morajo zagotoviti rast kmetijskih rastlin, ne da bi pri tem poškodovali vitalnost, rodovitnost tal.

Med najpomembnejše ukrepe za trajnostno izboljšanje kakovosti tal prištevamo ukrepe za izboljšanje strukture tal in povečevanje deleža humusa v tleh. Predvsem je pomemben delež rastlinskih ostankov in humusa v zgornjem sloju tal: za povečanje obstojnosti strukturnih agregatov ter s tem infiltracijske sposobnosti in zmanjšanje erozije. Tako stanje lahko dosežemo edinole z uporabo organskih gnojil/komposta in s plitvo, ohranitveno obdelavo tal in s puščanjem vsaj dela rastlinskih ostankov na površini tal. Izkušnje kažejo, da se z ohranitveno oz. konzervacijsko obdelavo tal, pri čemer puščamo vsaj 30% površine trajno pokrite z rastlinskimi ostanki, po nekaj letih značilno spremenijo fizikalno-kemijske lastnosti tal. Zaznavno se poveča volumska gostota zgornjega sloja, poveča se delež srednjih, zmanjša pa delež makro por. Posledično se poveča rastlinam dostopna kapaciteta tal za vodo za 15 do 40 % Več je t.i. »bio-por« (> 1mm), ki jih naredijo talni organizmi (deževniki, odmrle korenine). Rastlinski ostanki na površini skupaj z vertikalno orientiranimi »bio-porami« povečajo sposobnost infiltracije vode iz površine, kar pomeni, da več padavinske vode ostane na polju, manj pa jo odteče po površini. Pomembno je, da infiltrirana voda pronica v globino počasneje skozi talni profil, saj je hidravlična prevodnost ohranitveno obdelanih tal manjša zaradi večje gostote tako obdelanih tal. Kljub temu, da so tla gostejša, pa je njihova struktura obstojnejša. Predvsem v zgornjih 10 cm je več stabilnih makro-agregatov (> 200 µm), kar izboljša zračnost tal. Rastlinski ostanki na površini tal zmanjšajo udarno silo nalivov, kar je izjemno pomembno za preprečevanje erozije in lateralnih izgub hranil in pesticidov. Obenem rastlinski ostanki na površini zmanjšajo evaporacijo s tal. Tla pod nastiljem so hladnejša (za 3°C v povprečju), kar skupaj s povečano količino rastlinam dostopne vode lahko značilno vpliva na večjo biološko aktivnost v tleh čez poletje (= zmanjšan stres zaradi suše). Tudi cikel: sušenje – ponovna navlažitev tal poteka bolj postopno, zato taka tla manj razpokajo in manj izgubljajo vodo skozi razpoke iz globljih slojev.