Evropa ima prvi zakon o tleh. Zdaj se odloča, kaj bo pomenil za kmeta
Od 60 do 70 odstotkov tal v Evropski uniji je v nezdravem stanju, njihova degradacija pa EU po ocenah stane več kot 50 milijard evrov na leto. Evropa je zato dobila prvi skupni zakonodajni okvir za tla. Prvi dan konference Soils for Europe v Coimbri pa je pokazal, da se najtežji del šele začenja: zakon sam po sebi ne bo izboljšal niti enega hektarja. Odločilno bo, ali bomo podatke in raziskave znali spremeniti v uporabne rešitve za ljudi, ki s tlemi gospodarijo. SZOK na konferenci zastopa predsednik doc. dr. Rok Mihelič.
Konferenca Soils for Europe: Healthy Soils for a Sustainable Future poteka od 7. do 11. septembra na Univerzi v Coimbri na Portugalskem in združuje raziskovalce, oblikovalce politik, kmete, upravljavce zemljišč ter številne evropske projekte s področja tal. Med projekti Misije za tla, povezanimi z dogodkom, je tudi TRAILS4SOIL, v katerem sodeluje SZOK.
Prvi dan je bil izrazito usmerjen v evropsko politiko tal in izvajanje nove Direktive o spremljanju in odpornosti tal – Soil Monitoring Law. Konferenco je med drugim nagovoril Martin Hojsík, poročevalec Evropskega parlamenta za zakon, sledila pa je razprava z Evropsko komisijo in predstavniki držav članic o tem, kako direktivo prenesti iz evropske zakonodaje v nacionalno in lokalno prakso.
V ospredju zato ni bilo več vprašanje, ali imajo evropska tla problem.
To je danes precej jasno.
Po oceni Evropske komisije je 60 do 70 odstotkov tal v EU v nezdravem stanju. Erozija, zbitost, izguba organske snovi, onesnaženost, pozidava in zmanjševanje biotske raznovrstnosti tal imajo tudi neposredno gospodarsko ceno: degradacija tal naj bi EU stala več kot 50 milijard evrov vsako leto.
Ključno vprašanje prvega dne je bilo zato drugo:
Kaj bomo s tem znanjem dejansko naredili?
Po dveh neuspelih poskusih je Evropa dobila prvi zakon o tleh
Evropska Direktiva o spremljanju in odpornosti tal, Soil Monitoring Law, je začela veljati 16. decembra 2025.
Gre za zgodovinski premik. Evropska unija je že desetletja imela skupno zakonodajo za kakovost vode in zraka, tla pa primerljivega evropskega okvira niso imela. Dva prejšnja poskusa sta propadla. Martin Hojsík je v Coimbri poudaril, da je bil sedanji zakon sprejet šele v tretjem poskusu in po več letih političnih pogajanj.
Države članice morajo direktivo prenesti v nacionalno zakonodajo do konca leta 2028, prvo poročanje Evropski komisiji o izvajanju in oceni zdravja tal pa je predvideno leta 2031.
Pomembno je tudi jasno povedati, česa novi zakon ne pomeni.
Kmetom in gozdarjem ne nalaga novih neposrednih obveznosti, ne uvaja novih dovoljenj in sam po sebi ne predpisuje konkretnih načinov kmetovanja.
Obveznosti so predvsem na strani držav članic: vzpostaviti morajo spremljanje in ocenjevanje zdravja tal ter kmetom in drugim upravljavcem zagotoviti informacije in podporo za izboljševanje zdravja in odpornosti tal.
Hojsík je v Coimbri opozoril prav na ta del zakonodaje: država ne sme ostati zgolj pri meritvah, temveč mora podpreti ljudi, ki tla dejansko upravljajo. Obenem je poudaril, da je cilj zdravih tal do leta 2050 usmeritev, ne zavezujoč končni cilj.
Meritev sama ne izboljša tal
Evropa potrebuje boljše podatke.
Potrebujemo primerljive meritve organskega ogljika, zbitosti, erozije, onesnaženosti in biotske raznovrstnosti. V razpravi prvega dne je bilo posebej poudarjeno področje, ki postaja zaradi suš in podnebnih sprememb vse pomembnejše tudi za kmetijstvo: voda v tleh, zadrževanje vode in infiltracija.
Toda monitoring je šele začetek.
Predstavnik Evropske komisije je povedal zelo neposredno: razlike ne bo naredil zakon, ampak njegovo izvajanje. Podatki morajo omogočiti lokalne odločitve in priti do ljudi, ki tla upravljajo.
To je pomembno tudi za ohranitveno kmetijstvo.
Kmetu namreč ne pomaga veliko karta, ki mu zgolj pove, da je njegovo zemljišče v slabšem stanju.
Potrebuje odgovor na precej bolj praktično vprašanje: kaj lahko na svojih tleh, na svoji kmetiji in v svojih ekonomskih razmerah naredi drugače – in kakšen rezultat lahko pričakuje?
V razpravi je bilo poudarjeno tudi, da pomanjkanje popolnih podatkov ne sme postati razlog za čakanje. O tleh ne vemo vsega, toda desetletja raziskav in praktičnih izkušenj pomenijo, da marsikje vemo dovolj, da lahko ukrepamo že danes.
800 milijonov evrov. Zdaj se pojavi neprijetno vprašanje.
Evropska Misija za tla je eden največjih raziskovalnih naporov na področju tal doslej.
Na konferenci je bilo predstavljeno, da je za Mission Soil namenjenih približno 800 milijonov evrov, cilj pa je financirati okoli 100 projektov. Trenutno deluje 50 živih laboratorijev, še 15 naj bi se jim pridružilo v kratkem, dolgoročni cilj pa je mreža 100 živih laboratorijev in demonstracijskih območij do leta 2030.
Toda že prvi dan konference je bilo postavljeno precej bolj neprijetno vprašanje:
Kaj bomo za ta denar dejansko dobili?
Moderator ene od razprav je udeležence opozoril, da imajo projekti, zastopani že samo v dvorani, v rokah več kot pol milijarde evrov evropskega raziskovalnega denarja.
Nato je povedal nekaj, kar bi lahko bilo vodilo tudi za nadaljevanje konference:
»Rezultate potrebujemo danes popoldne. Ne čez dve leti, ne ob koncu projekta.«
Poanta ni bila, da mora znanost postati površna. Nasprotno. Raziskovalni rezultati morajo poleg znanstvenih člankov in končnih poročil nastajati tudi v obliki informacij, ki jih lahko pravočasno uporabijo oblikovalci politike, svetovalci in ljudje na terenu.
Kaj se za teh 800 milijonov dejansko gradi?
Prvi dan so bili predstavljeni tudi konkretni primeri.
Projekt AI4SoilHealth je vzpostavil podatkovno infrastrukturo, ki pokriva celotno Evropo z ločljivostjo približno 30 metrov in omogoča spremljanje sprememb kazalnikov zdravja tal skozi čas. Eden največjih izzivov pa ostaja dostop do kakovostnih nacionalnih podatkov in njihovo povezovanje v skupne evropske sisteme.
Projekt SoilHarmony se loteva drugega problema: države že desetletja uporabljajo različne metode vzorčenja in laboratorijske analize, zato rezultatov pogosto ni mogoče neposredno primerjati.
Cilj je razviti »prevajalnike« med različnimi metodami. Te naj bi preverili na več kot 4.000 vzorcih iz 21 evropskih držav, ki naj bi predstavljali približno 80 odstotkov površine EU.
To so velike tehnične naloge, toda njihov smisel je zelo praktičen: če dve državi merita isto lastnost tal na dva različna načina, moramo vedeti, ali njuni številki sploh pomenita isto stvar.
Brez tega evropska karta zdravja tal hitro postane zbirka med seboj težko primerljivih podatkov.
Kmeta ni mogoče izločiti iz enačbe
Ena najpomembnejših razprav prvega dne zato sploh ni bila laboratorijska.
Bila je o kmetu.
Predstavniki držav članic so opozorili, da kmetje in lastniki zemljišč poznajo zgodovino svojih tal, lokalne posebnosti in posledice preteklega gospodarjenja. Zato ne smejo sodelovati samo kot vir vzorcev, ampak tudi pri razumevanju problema in oblikovanju rešitev.
Še pomembnejše pa je vprašanje zakaj.
Zakaj kmet določeno prakso uporablja – in zakaj druge ne?
Je omejitev mehanizacija? Strošek? Tveganje za pridelek? Lastništvo zemljišč? Pomanjkanje znanja? Razpoložljiv čas? Podnebne in talne razmere?
Če tega ne razumemo, lahko poznamo kemične, fizikalne in biološke lastnosti tal do zadnje decimalke, pa še vedno ne bomo vedeli, kako doseči spremembo.
Prav tu postanejo pomembni živi laboratoriji, kjer se raziskovalci, kmetje in drugi deležniki ne srečujejo šele ob koncu projekta, temveč rešitve razvijajo in preverjajo skupaj v realnih razmerah.
To je tudi logika projekta TRAILS4SOIL, v katerem SZOK sodeluje kot partner.
Na mizi je tudi vprašanje prihodnje SKP
Prvi dan se je razprava dotaknila tudi skupne kmetijske politike – SKP.
Profesor Mogens H. Greve z Univerze v Aarhusu je izpostavil stališče, da je SKP eno najmočnejših obstoječih evropskih orodij, s katerim bi bilo mogoče znanje o zdravju tal povezati z ekonomskimi spodbudami za kmete.
Vprašanje torej ni samo, ali poznamo prakse, ki izboljšujejo tla, temveč kako kmetu omogočiti in ga motivirati, da jih lahko izvede.
Če bodo v prihodnosti podatki o zdravju tal vse boljši, se bo prej ali slej pojavilo vprašanje, kako jih povezati s svetovanjem, investicijami in ukrepi kmetijske politike.
Monitoring lahko pri tem postane nova administrativna obremenitev.
Lahko pa postane nekaj povsem drugega: orodje, ki kmetu pokaže, ali se njegova tla premikajo v pravo smer in katere spremembe imajo v njegovih razmerah dejanski učinek.
Razlika bo v izvedbi.
Kaj vse to pomeni za Slovenijo?
Za Slovenijo se zdaj začenja pomembno obdobje.
Do konca leta 2028 bo treba evropsko direktivo prenesti v nacionalni sistem. Nato bo treba zagotoviti podatke, s katerimi bo mogoče leta 2031 prvič poročati o stanju tal po novem evropskem okviru.
Toda bistveno vprašanje za SZOK ni samo, kako bomo tla merili.
Bistveno je, kaj bo od tega imel kmet.
Slovenija že ima raziskovalne podatke, dolgoletne poskuse in predvsem kmete z izkušnjami na področju zmanjšane obdelave, neposredne setve, stalne pokritosti tal, dosevkov, kolobarjev, gospodarjenja z organsko snovjo, preprečevanja zbitosti ter izboljševanja infiltracije in zadrževanja vode.
Naloga prihodnjih let bi morala biti povezati te izkušnje z novim evropskim sistemom spremljanja.
Prav zato je pomembno, da je SZOK prisoten tudi tam, kjer se ti sistemi trenutno oblikujejo.
Predsednik SZOK doc. dr. Rok Mihelič se v Coimbri udeležuje konference, SZOK pa je prek projekta TRAILS4SOIL neposredno vključen tudi v evropsko mrežo živih laboratorijev, katere namen je znanstvene meritve povezati z dejanskim upravljanjem tal na kmetijah.
To je priložnost, da tudi slovenske izkušnje niso zgolj predmet prihodnjih evropskih pravil, ampak del znanja, iz katerega se oblikujejo rešitve za njihovo izvajanje.
Konferenca se nadaljuje do 11. septembra, v prihodnjih dneh pa so v ospredju tudi živi laboratoriji, prenos znanja, organski ogljik, struktura tal, erozija in povezovanje zdravja tal s skupno kmetijsko politiko.
Že prvi dan pa je dal precej jasno sporočilo:
Evropa bo v prihodnjih letih zbrala ogromno podatkov o tleh. Njihova vrednost bo odvisna od tega, ali bodo zaradi njih na evropskih – in slovenskih – njivah sprejete boljše odločitve.
Tla moramo meriti.
Toda tla na koncu ne izboljšujejo meritve. Izboljšujejo jih ljudje, ki na podlagi dobrega znanja z njimi gospodarijo.
Besedilo:
Aljaž Novak, Slovensko združenje za ohranitveno kmetijstvo (SZOK).
Fotografije:
doc. dr. Mihelič, Slovensko združenje za ohranitveno kmetijstvo (SZOK).
Zaslonski posnetki:
Soils for Europe Conference, uradni prenos na YouTubu;
Dogodek: Soils for Europe Conference, Coimbra, Portugalska, 7.–11. september 2026
Komentarji