Deset let SZOK: ohranitveno kmetijstvo potrebuje sistemsko podporo, ne le posameznih ukrepov

Na sejmu AGRA v Gornji Radgoni smo 25. avgusta 2026 obeležili deset let delovanja Slovenskega združenja za ohranitveno kmetijstvo (SZOK). Osrednji strokovni dogodek ob jubileju je povezal kmete, raziskovalce, predstavnike evropskega prostora in kmetijske politike ter odprl vprašanje, ki bo za prihodnja leta ključno: kako dobre prakse s slovenskih kmetij, znanje stroke in rezultate dolgoročnih meritev prenesti v sistemsko podporo ohranitvenemu in regenerativnemu kmetijstvu?

Razprava je pokazala, da pri ohranitvenem kmetijstvu ne govorimo zgolj o posamezni tehniki obdelave tal. Gre za dolgoročen sistem, ki vpliva na obdelavo, kolobar, gnojenje, varstvo rastlin, mehanizacijo in ekonomiko kmetije. Prav zato so udeleženci večkrat poudarili, da bodo morali tudi prihodnji ukrepi kmetijske politike preseči podporo posameznim enoletnim operacijam.

Predsednik SZOK doc. dr. Rok Mihelič je ob začetku dogodka spomnil na razloge, zaradi katerih je združenje pred desetimi leti nastalo. Sprva je bilo v ospredju predvsem vprašanje obdelave in rodovitnosti tal, kmalu pa se je pokazalo, da ohranitveno kmetijstvo pomeni precej več.

Temelji na treh osnovnih načelih: čim manjšem mehanskem motenju tal, trajni pokritosti tal z živimi rastlinami ali rastlinskimi ostanki ter pestrem kolobarju.

│»Ko začnemo slediti tem načelom, se sčasoma spremeni praktično vse. Zaradi kolobarja se spremeni sestava pridelave, spremeni se, kaj prodajamo s kmetije in kaj lahko krmimo živalim. Spremeni se strojni park, spremeni se način gnojenja in način varstva rastlin. Dejansko se spremeni celotno kmetovanje.«

Delo s tlemi zahteva čas. Mihelič je poudaril, da se tla spreminjajo počasi, zato pri ohranitvenem kmetijstvu ni mogoče pričakovati rezultatov čez noč. Prav zato imajo pomembno vlogo povezovanje kmetov, izmenjava izkušenj, sodelovanje s stroko in vključevanje združenja v oblikovanje prihodnjih politik.

Mednarodni pogled je predstavil prof. dr. Emilio Jesús González Sánchez iz Córdobe, predsednik Evropske federacije za ohranitveno kmetijstvo (ECAF).

Opozoril je na degradacijo evropskih tal, erozijo in vse večji pritisk podnebnih sprememb. Po podatkih, ki jih je predstavil, se letno izgubi približno 2,5 tone tal na hektar, medtem ko je povprečno nastajanje tal manjše od ene tone na hektar letno.

Bistvo je preprosto: tla izgubljamo hitreje, kot nastajajo.

S primerom iz Córdobe je pokazal posledice intenzivnih padavin. Rjavkasta voda v rekah po njegovih besedah nazorno kaže, kako rodovitna prst zapušča kmetijske površine in končuje v vodotokih.

Ob podnebnih pritiskih je izpostavil še ekonomiko. Visoke cene energije, gnojil in drugih vložkov povečujejo pritisk na kmetije, zato mora biti sistem izboljševanja tal hkrati okoljsko in ekonomsko vzdržen.

Ohranitveno kmetijstvo se po svetu hitro širi. González Sánchez je ob sklicevanju na podatke FAO navedel, da se danes izvaja na približno 233 milijonih hektarjev po svetu, v Evropi pa na skoraj sedmih milijonih hektarjev.

Kmete k prehodu po njegovih besedah ne vodijo zgolj okoljski razlogi. Med pomembnimi dejavniki so zmanjševanje erozije in površinskega odtoka, biotska raznovrstnost, manjša poraba goriva, zmanjševanje emisij ter ekonomika oziroma dobičkonosnost.

ECAF povezuje izkušnje iz zelo različnih pridelovalnih razmer. Ohranitvena načela se uporabljajo pri pšenici, koruzi, ječmenu, sončnicah, oljni ogrščici, bombažu in krompirju ter tudi v trajnih nasadih, med drugim pri oljkah, mandljih, citrusih, pistacijah in jablanah.

Ohranitveno kmetijstvo zato ni en sam tehnološki recept. Različna tla, podnebje, pridelovalne usmeritve in mehanizacija zahtevajo prilagajanje, cilj pa ostaja podoben: dobro strukturirana tla z razvitim koreninskim sistemom, visoko biološko aktivnostjo in dovolj organske snovi.

González Sánchez je prikazal tudi razliko v stabilnosti talnih agregatov po približno desetih letih ohranitvenega kmetijstva. Pri dobro strukturiranih tleh delci tudi po približno tridesetih minutah v vodi ostanejo povezani, medtem ko se intenzivneje obdelana tla precej hitreje razgradijo.

To se neposredno odraža tudi pri vodi. Pokrita tla se manj segrevajo in izgubljajo manj vode zaradi izhlapevanja, biopore v dobro strukturiranih tleh pa omogočajo hitrejše pronicanje padavin. »Naš cilj je izkoristiti vsako kapljico vode,« je poudaril.

Posebno pozornost je vzbudil španski primer, saj ponazarja razliko med razdrobljenimi podporami in nacionalno zastavljenim sistemom.

González Sánchez je v slovenskem prevodu svojega nastopa pojasnil:

│»Za programe ohranitvenega kmetijstva je namenjenih več kot 700 milijonov evrov. Program je oblikovan na ravni celotne države. Na tak program se lahko prijavi kmet z enoletnimi ali trajnimi kulturami. Danes imamo zato v Španiji skoraj pet milijonov hektarjev ohranitvenega kmetijstva.«

Prednost takšnega pristopa vidi tudi v širjenju praktičnih zgledov. Več ko je kmetov v sistemu, lažje lahko drugi v svoji bližini vidijo delujoč primer prehoda iz klasične obdelave.

Njegovo sporočilo Sloveniji je bilo, da je smiselno razmišljati o skupnem nacionalnem cilju in se izogibati pretiranemu drobljenju prizadevanj med številne nepovezane ukrepe.

Pomemben del nastopa je bil namenjen evropskemu projektu TRAILS4SOIL, pri katerem sodelujejo Univerza v Ljubljani, SZOK in slovenski kmetje.

Projekt temelji na drugačnem odnosu med raziskovanjem in prakso. »Ne želimo, da bi univerza kmetom narekovala, kaj morajo početi,« je povedal González Sánchez. Kmetje, podjetja in drugi deležniki so zato vključeni že od začetka, saj mora biti vse, kar v projektu nastane, uporabno tudi v realnih razmerah.

V projektu bo sodelovalo 100 kmetij po Evropi. V Sloveniji bosta živi laboratorij vodila Univerza v Ljubljani in SZOK, predvideno pa je vključiti najmanj 1.500 hektarjev in 20 kmetij z različnimi vrstami pridelave.

Eksperimentiranje, skupni razvoj in spremljanje rezultatov bodo ključni deli petletnega projekta. Pripravljeni bodo tudi terenski dnevi, seminarji, usposabljanja ter informacijske in tehnološke rešitve za pomoč kmetom pri prehodu.

Pogled kmetijske politike je predstavil dr. Boštjan Petelinc, vodja oddelka za podnebno politiko v kmetijstvu na ministrstvu za kmetijstvo.

Po njegovih besedah so kmetijska tla eden najpomembnejših naravnih virov ter temelj dolgoročne stabilnosti in odpornosti slovenskega kmetijstva. Njihova vloga presega samo pridelavo hrane: zadržujejo vodo, zmanjšujejo posledice suš, omogočajo kroženje hranil, ohranjajo biotsko raznovrstnost in prispevajo k blaženju podnebnih sprememb.

Ob tem je opozoril na veliko raznolikost slovenskih razmer.

│»Na našem majhnem območju imamo pet podnebnih con, tla pa so prav tako zelo različna. Različne tipe tal lahko imamo celo znotraj posamezne njive,« je dejal.

Zato vseh praks ni mogoče nekritično prenesti na vse kmetije. Odločitve morajo po njegovih besedah temeljiti na strokovnem znanju, raziskavah, spremljanju stanja tal in praktičnih izkušnjah kmetov.

Podnebni pritiski pri tem niso nekaj oddaljenega. Petelinc je spomnil, da smo imeli letos približno štiri tedne temperatur nad 35 stopinj Celzija, pred tremi leti pa poplave.

│»To je realnost, v kateri živimo,« je poudaril.

Zdrava tla je zato treba razumeti kot dolgoročno naložbo v odpornost slovenskega kmetijstva, konkurenčnost kmetov in prehransko varnost.

Teoretična izhodišča so v nadaljevanju dobila konkreten odgovor iz prakse.

Branko Majerič iz Moškanjcev, eden od pionirjev ohranitvenega kmetijstva v Sloveniji, je plug opustil leta 2000. Sledilo je več let preizkušanja različnih pristopov, leta 2011 pa so ob sodelovanju Biotehniške fakultete začeli snovati sedanji dolgoročni poskus in iskati ustrezno sejalno tehniko.

Danes na približno 35 hektarjih obdeluje različne tipe tal. Prav zaradi teh izkušenj ga presenečajo trditve, da ohranitvenega sistema ni mogoče izvajati na vseh tipih tal.

│»Po mojih izkušnjah to ne drži,«  je poudaril.

Tla so po njegovih besedah pomembna zaloga ogljika, hkrati pa tudi rezervoar vode. Če talni profil nenehno mehansko rušimo, posegamo tudi v sistem por, ki omogoča gibanje vode proti območju korenin.

Prehod ni bil brez dvomov. Danes Majerič ugotavlja, da je pridelek pogosto enak ali celo večji. Še očitnejša je po desetih in več letih sprememba pri stroških:

│»Če bi jih natančno analizirali, bi videli, da so drastično padli.« 

Manj nepotrebnih obdelav pomeni tudi manj časa za opravila in več prostora za druge vidike vodenja kmetije, na primer za boljše trženje pridelkov.

Izkušnje s kmetije Majerič dopolnjujejo meritve raziskovalne skupine, ki jo vodi doc. dr. Rok Mihelič.

Po približno desetih letih spremljanja so opazili izrazite razlike predvsem pri sposobnosti infiltracije vode in stabilnosti strukture. Povečala se je vsebnost organske snovi v zgornjem sloju, več je bilo tudi deževnikov in mikrobne biomase.

Pri vodi po Miheličevih besedah ni bistveno samo, koliko vode lahko tla teoretično zadržijo, temveč predvsem, koliko padavinske vode dejansko vsrkajo in zadržijo v območju korenin, namesto da odteče po površini.

Meritve so pokazale tudi konkretne razlike pri delu in energiji:

│»Pri Branku smo to tudi merili. Zabeležili smo dva- do trikrat manj opravil, približno sorazmerno pa se zmanjša tudi poraba fosilne energije.«

Dolgoročno se lahko zmanjša tudi obseg potrebnega strojnega parka ter investicijski oziroma amortizacijski stroški ter stroški vzdrževanja.

Drugačno, vendar vsebinsko povezano izkušnjo je predstavil Toni Žnideršič z Ekološke kmetije Žnideršič iz Črneca pri Brežicah.

Tudi pri njih so pred približno dvajsetimi leti začeli zmanjševati intenzivnost obdelave. Zaradi težkih tal in takrat razpoložljive mehanizacije so se odločili za čim bolj plitvo obdelavo ter sčasoma začeli opažati spremembe v strukturi tal, plevelni populaciji in biološki aktivnosti.

Ker gre za živinorejsko kmetijo, skoraj vso krmo pridelajo sami. Hlevski gnoj in gnojevko vračajo na njive, iz kmetije pa odhajajo predvsem mleko, meso in nekaj žita.

│»Zdrava tla, zdrava krma, zdrave živali. Vse je med seboj povezano.«

Načela ohranitvenega kmetijstva prenašajo tudi na travnike. Ena pomembnih sprememb je bila višja košnja – nad deset centimetrov, včasih tudi do petnajst. Po Žnideršičevih besedah se je rastlinska združba zgostila, nekatere vrste pa so se začele širiti tudi brez dodatnega dosejevanja.

Takšno kmetovanje zahteva znanje in stalna vlaganja. Na njihovi kmetiji po njegovih besedah približno 10 do 15 odstotkov prihodkov vlagajo nazaj v razvoj.

Prav pri vprašanju prihodnje kmetijske politike se je razprava najbolj izostrila.

Majerič je poudaril tri načela, ki jih želijo na njihovi kmetiji čim dosledneje upoštevati: čim manj poseganja v tla, neposredno po setvi vsaj 30-odstotno pokritost tal in kakovosten kolobar.

Bistvo njegovega sporočila pa je bilo, da ohranitvenega kmetijstva ni mogoče zmanjšati na posamezno operacijo. Če letos na površini izvedemo konzervirajočo obdelavo, naslednje leto pa jo ponovno preorjemo, dolgoročnega sistema izboljševanja tal ni mogoče vzpostaviti.

│»Moramo priti do samostojnega ukrepa. Ne smemo ostati samo pri posameznih enoletnih operacijah.«

Po Majeričevem mnenju mora biti tak sistem dolgoročen: kmetija bi morala biti vanj vključena najmanj deset let, hkrati pa mora sistem dopuščati agronomsko smiselno fleksibilnost.

Če ima kmet na primer enkrat v petih ali šestih letih v kolobarju krompir in zato v nekem obdobju ne dosega običajne pokritosti tal, to ne bi smelo avtomatično pomeniti sankcije.

Na težave, ki nastanejo, ko administrativni sistem ne razume agronomskega namena kmeta, je opozoril tudi z lastnim primerom. Po žetvi je posejal mešanico oziroma vmesni posevek, satelitski sistem pa ni pravilno ugotovil, kaj se na površini dogaja.

│»Za te površine sem prejel oziroma mi je grozila sankcija približno 1.200 evrov, ker niso mogli ugotoviti, ali gre za glavni posevek.«

Njegov cilj je bil površino pravzaprav ohraniti poraščeno in zaščiteno. »Vsaka njiva, ki jo danes vidite popolnoma nepokrito, je po mojem mnenju škoda,« je dodal.

Dr. Petelinc je pojasnil, da ministrstvo različne prakse varovanja tal že podpira, med njimi ozelenitve ornih površin, konzervirajočo obdelavo in druge okoljske ukrepe.

Toda za novo sistemsko ureditev bo eno ključnih vprašanj merljivost učinkov.

Predlog mora biti ustrezno strokovno oblikovan, nato pa ga je treba finančno in racionalno ovrednotiti ter opreti na kazalnike in merljive metode. Samo površina, število hektarjev ali vrednost porabljenih sredstev niso dovolj. Med možnimi kazalniki je Petelinc navedel organsko snov, stabilnost talne strukture, biološko stanje tal, zadrževanje vode in druge parametre.

Prav tukaj želi SZOK skupaj s partnerji v projektu TRAILS4SOIL narediti pomemben korak. Mihelič je pojasnil, da pripravljajo sistem spremljanja, poročanja in preverjanja učinkov ter stopenjski pristop, v katerega bi se lahko vključili tako začetniki kot najbolj napredni kmetje.

Pri tem je posebej poudaril: »Ne gre za ideologijo.« Ohranitveno kmetijstvo po njegovih besedah temelji na treh načelih, ki so ključna za trajnostno gospodarjenje s tlemi in jih je mogoče vključevati v različne pridelovalne sisteme.

Znotraj teh načel lahko delujejo ekološko, regenerativno ali intenzivno usmerjene kmetije. Bistveno ni ime sistema, temveč način ravnanja s tlemi.

Eden najpomembnejših trenutkov okrogle mize je sledil ob neposrednem vprašanju dr. Petelincu, kdaj lahko realno pričakujemo javno zavezo za oblikovanje samostojnega ukrepa za ohranitveno oziroma regenerativno kmetijstvo po letu 2027.

Petelinc je odgovoril, da je trenutno za to zelo primeren čas. Pripravlja se namreč nova strateška zasnova za naslednje sedemletno programsko obdobje po letu

2027.

Časovno okno je opisal zelo konkretno:

│»Če v letošnjem letu oziroma v prvi polovici naslednjega leta ne uspemo doseči tega, kar je želja gospoda Majeriča, bo naslednja podobna priložnost šele ob naslednjem programskem obdobju, torej približno čez sedem let.«

│»Zato je zdaj čas, da to vprašanje odpremo,« je dodal.

Majerič je politično razsežnost vprašanja povzel podobno neposredno: strokovne in praktične argumente je mogoče pripraviti, »na koncu pa je potrebna tudi politična odločitev«.

Praktične izkušnje torej obstajajo, dolgoročne meritve nastajajo, evropski projekti razvijajo nove načine spremljanja učinkov. Naslednji korak je dovolj dobro utemeljen in merljiv predlog, ki bo lahko postal podlaga za prihodnjo sistemsko ureditev.

V razpravi je bila izpostavljena tudi vloga zadrug in skupnih naložb.

Toni Žnideršič, ki je tudi predsednik Kmečke zadruge Brežice, je med možnostmi navedel souporabo določene mehanizacije, več ozaveščanja in možnost trženja pridelkov pod blagovno znamko, povezano z ohranitvenim načinom pridelave.

│»Če nisi velik, moraš biti drugačen.«

Ker v Sloveniji glede na obseg zemljišč prevladujejo manjše kmetije, sta lahko povezovanje in razlikovanje na trgu pomembna dela prihodnjega razvoja.

Žnideršič je opozoril tudi na prilagajanje suši. Namakanje je pomembno, vendar ga na velikem delu Slovenije ni mogoče zagotoviti ali pa je ekonomsko težko izvedljivo. Ohranitveno kmetijstvo po njegovih izkušnjah rastlinam pomaga bolje prenašati ne le sušo, temveč tudi poplave ter vodno in vetrno erozijo, kar lahko dolgoročno pomeni stabilnejše poslovanje kmetije.

Ob koncu jubilejnega dogodka je SZOK podelil zahvalo Primožu Žigonu, prvemu predsedniku združenja.

Žigon se je ob pogledu na začetke spomnil, kako se jih je pred desetimi leti na Vranskem zbralo približno deset in združenje formalno ustanovilo, čeprav je ideja zorela že prej.

V desetih letih je združenje po njegovih besedah preraslo začetno ljubiteljsko skupino in postalo organizacija, ki deluje tudi na mednarodnem področju ter sodeluje v domačih in evropskih projektih.

Mihelič je v sklepni misli izrazil optimizem. Če bo med združenjem, kmeti, stroko in ministrstvom vzpostavljeno dobro sodelovanje, vidi možnost za oblikovanje dobre skupne zgodbe in sistema, ki bo ohranitveno kmetijstvo v prihodnje obravnaval celoviteje.

Dogodek ob deseti obletnici SZOK je pokazal, da ohranitveno kmetijstvo ne more biti zgodba enega stroja, ene obdelave ali ene subvencije.

Gre za dolgoročen način gospodarjenja s tlemi, katerega učinki se gradijo skozi leta. Slovenske izkušnje kažejo spremembe v infiltraciji vode, strukturi tal, biološki aktivnosti, porabi energije in potrebnem številu delovnih operacij. Hkrati praksa opozarja, da mora biti sistem dovolj prilagodljiv, da upošteva realne agronomske razmere, kolobar in posebnosti posamezne kmetije.

Pomemben del strokovnega dela pa se šele začenja: oblikovati bo treba merljive kazalnike, sistem spremljanja ter strokovno in ekonomsko utemeljen predlog za prihodnjo kmetijsko politiko.

Politično časovno okno je odprto zdaj.

Sklepna misel dogodka je bila zato tudi jasen poziv k nadaljnjemu sodelovanju:

│»Prihodnja kmetijska politika pa se mora oblikovati skupaj s tistimi, ki tla obdelujejo, jih raziskujejo in zanje skrbijo.«

Po uradnem delu je red. prof. dr. Denis Stajnko s Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru, ustanovni član SZOK, predstavil delo komisije za ocenjevanje mehanizacije, primerne za ohranitveno kmetijstvo. Nato so bili udeleženci povabljeni na voden ogled izbranih rešitev in sejalnic na sejmu AGRA.

Predstavljen je bil tudi sveže izdani slovenski prevod knjige Pokrovni dosevki, praktičnega priročnika o vključevanju pokrovnih posevkov v kmetijsko pridelavo, ki ga je izdala Kmetijska založba. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo vsem, ki so sodelovali pri pripravi in izdaji slovenskega prevoda ter tako prispevali k širjenju praktičnega znanja o pokrovnih posevkih med slovenskimi kmeti.

Več o knjigi in Kmetijski založbi: Kmetijska založba – Facebook

Ob jubileju se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so s svojim znanjem, izkušnjami in razpravo soustvarili osrednji dogodek: doc. dr. Roku Miheliču, predsedniku SZOK, prof. dr. Emiliu Jesúsu Gonzálezu Sánchezu, predsedniku ECAF, dr. Boštjanu Petelincu, red. prof. dr. Denisu Stajnku, Branku Majeriču, Toniju Žnideršiču in Primožu Žigonu.

Posebna zahvala gre Marjani Grčman za vodenje in povezovanje razprave ter vsem obiskovalcem, članom, partnerjem in podpornikom, ki že desetletje soustvarjajo zgodbo Slovenskega združenja za ohranitveno kmetijstvo.

Hvala vsem, ki ste bili del prvih desetih let SZOK. Pred nami je novo desetletje – z istim temeljnim ciljem: zdrava, rodovitna in odporna tla za prihodnje generacije.

Uredniško pripravil:

Aljaž Novak, Slovensko združenje za ohranitveno kmetijstvo (SZOK).

Na podlagi transkripta in predstavitvenih gradiv dogodka.

Fotografije:

Tomaž Škorjanc

Grafike:

iz predstavitve prof. dr. Emilia Jesúsa Gonzáleza Sáncheza, kjer je navedeno.

Tehnična podpora dogodku:

Matej Slana, Slovensko združenje za ohranitveno kmetijstvo (SZOK).