top of page

Strokovna ekskurzija SZOK v Posavje

V soboto, 26.3.2022, smo se člani Slovenskega združenja za ohranitveno kmetijstvo prvič po dveh letih, od kar naše plane in aktivnosti kroji epidemija Covid-19, srečali na strokovni ekskurziji v Posavju.

Na topel in sončen pomladanski dan se je zbralo 25 članov združenja, ki so si najprej ogledali eno večjih in tudi bolj uspešnih zelenjadarskih kmetij v Sloveniji – kmetijo Turk v Brodu v Podbočju. Na kmetiji, ki gospodari na približno 60 ha površin, od katerih več kot 90 % takšnih, kjer je mogoče namakanje in od tega kar 6 ha površin pod rastlinjaki, pridelujejo različno zelenjavo. Kmetija se je iz tipične mešane govedorejsko-prašičjerejske v zadnjih 30 letih preoblikovala v specializirano zelenjadarsko kmetijo s sodobnimi kapacitetami za skladiščenje in pakiranje zelenjave. Eden glavnih proizvodov je zgodnji krompir, ki vsako leto eden prvih domačih krompirjev na policah slovenskih trgovcev. Sicer pa na sodobno opremljeni in napredni kmetiji, kjer složno sodelujejo tri generacije družine Turk in še približno 20 redno zaposlenih, pridelujejo sadike zelenjave za lastno uporabo in trženje, pa različne solatnice, plodovke, kumare ter nenazadnje jagode.

Za zagotavljanje pestrosti kolobarja pridelujejo tudi žita. Gospodar Andrej je poudaril pomen dobrega gospodarjenja s hranili in organsko snovjo, zato vse rastlinske ostanke po žetvi puščajo na njivah. Glede na površine, ki jih obdelujejo, težko zagotavljajo organska gnojila, zato pa se poslužujejo različnih dosevkov in mešanic za bogatitev tal z organsko maso – pri njih redko srečate dal časa prazne njive brez zelenega pokrova. Ogledali smo si tudi del rastlinjakov, ki so trenutno večinoma namenjeni pridelavi solate in sadik. Na poljih pa so že pričeli s setvijo čebule in sajenjem krompirja. Precej pozornosti je pritegnil tudi sodoben strojni park, ki je nujen za kvalitetno in predvsem pravočasno izvedbo vseh agrotehničnih ukrepov. Pri svojem delu se trudijo biti maksimalno učinkoviti in trajnostni, primer tega je tudi uporaba biorazgradljivih prekrivnih folij pri pridelavi zelenjave. Takšne folije so proizvedene iz škroba in se po določenem času in ob primernih pogojih (vlaga, sončno obsevanje, talni mikroorganizmi) povsem razgradijo, torej ni potrebno njihovo odstranjevanje s površin ter nadaljnja reciklaža. Ob ogledu so člani postavljali mnogo zanimivih vprašanj, tako da je je razvila prijetna debata z izmenjavo izkušenj in mnenj, kar je tudi eden od glavnih ciljev takšnih ekskurzij.



Solata na kmetiji Turk je že godna za trg

Naslednja kmetija, ki smo si jo ogledali je bila živinorejsko poljedelska kmetija Žnideršič iz Črnca pri Brežicah. Gospodar in soproga sta nas sprejela na kmetiji, kjer po načelih ohranitvenega kmetijstva na ekološki način kmetujejo na več kot 70 ha površin in redijo preko 120 glav živine od tega približno 50 krav molznic. Glavna dejavnost je prireja ekološkega mleka, ki ga v večini oddajo v eno izmed slovenskih mlekarn. Zelo zanimivo je, da kljub relativno visoki obremenitvi uspejo pridelati vso hrano za živino na lastnih površinah in ne dokupujejo niti močnih krmil. Ob sodobnem (prostem) načinu reje in dostopu živine do pašnikov je mlečnost krav presenetljiva (nad 6000 kg) in kot poudari gospodar tudi samo počutje živali odlično, o čemer pričajo pičle zdravstvene težave in obiski veterinarjev.



Gospadar Toni pripoveduje zgodovino svoje kmetije

Na njivskih površinah so že pred leti opustili oranje, obdelavo tal pa opravijo s specializiranimi orodji za plitvo obdelavo in po potrebi z orodji za globinsko podrahljavanje, ki pa ne premeščajo ali med seboj mešajo različnih talnih horizontov. Na lastnih površinah pridelajo vso krmo za svojo čredo, na njihovih poljih rastejo žita, koruza in detelje (predvsem imajo dobre izkušnje z inkarnatko). Pri tem je zanimivo, da za krmo živali ne uporabljajo silaže celotne rastline pač pa silirani koruzni drobljenec. Kot je poudaril gospodar razmišljajo in si želijo še obogatiti kolobar, vendar pogosto naletijo na neustrezen izbor sort (primer krmnega graha, kjer ni na voljo sort, ki bi zagotavljale zadostno bujnost, ki bi onemogočala razvoj plevelov in hkrati dala zadovoljiv pridelek).

Udeleženci ekskurzije so z zanimanjem sprejeli koncept, ki ga več kot očitno uspešno izvajajo na omenjeni kmetiji. Zelo pomenljiva je tudi izjava gospodarja Tonija, ki pravi da v kolikor nebi že v preteklosti izvajali načel ohranitvenega kmetijstva z minimalnimi posegi v tla in pestrim kolobarjem, ki je zagotovilo za dvig organske snovi v tleh, ne bi bilo mogoče tako uspešno preiti na ekološko kmetovanje. Primer Žnideršičeve kmetije z več kot 400 letno tradicijo in z novim rodom zagnanih naslednikov, je koncept srednje velikih in trajnostno naravnanih kmetij, ki je lahko recept za sicer precej negotovo prihodnost slovenskega kmetijstva.

Člani združenja smo se nato po končanih ogledih kmetij srečali še na skupščini združenja, ki smo jo izvedli na bližnji turistični kmetiji Vimpolšek. Na skupščini smo izvolili novo vodstvo, tako je za prvim predsednikom Slovenskega združenja za ohranitveno kmetijstvo Primožem Žigonom, krmilo združenja prevzel dr. Rok Mihelič. Ta je tudi že predstavil ambiciozne plane za prihodnje aktivnosti združenja, ki slonijo predvsem na povečanju števila članov in aktivnem sodelovanju med člani in predajanju strokovnih in praktičnih izkušenj. Prav tako je želja po še večjem mednarodnem sodelovanju v različnih projektih in z evropskim združenjem za ohranitveno kmetijstvo (ECAF), katerega član je Slovensko združenje za ohranitveno kmetijstvo. Člani smo si bili tudi enotni v zahvali dosedanjemu predsedniku za njegov prispevek in aktivno udejstvovanje v tem začetnem mandatu.




Novi predsednik, dr. Mihelič, je prevzel krmilo SZOK

Ob dobri hrani in prijetnem vzdušju so člani združenja zaključili to nadvse zanimivo in poučno ekskurzijo v Krški kotlini.

Simon Ograjšek

28 views0 comments

Recent Posts

See All

Comments


bottom of page