Sedaj že tradicionalno marčevsko strokovno srečanje in zbor članov SZOK smo izvedli 11. marca 2024. Več kot 40 udeležencev se je zbralo na kmetijskem podjetju Žipo Lenart, ki v zadnjem desetletju dela velike korake v razvoju in predvsem v posvajanju inovativnih praks v obdelavi tal in kmetijstvu. Na svojih več kot 800 ha kmetijskih površin dajejo velik poudarek zdravju in ohranjanju rodovitnosti tal in temu primerno so tudi prilagodili načine obdelave. Od klasične obdelave s plugom so se poslovili že pred leti in prešli na druge manj intenzivne metode obdelave tal. Tla tako obdelujejo z različno mehanizacijo (rahljalniki, diskaste brane) in uporabljajo za to primerno setveno tehniko, ki omogoča kvalitetno setev. Po besedah direktorja dr. Mitje Kranjca in glavnega tehnologa g. Klemna Kaučiča so pred spremembo načina obdelave dodobra preučili sodobne metode in orodja in si jih v razvitih evropskih državah tudi v praksi ogledali. V težkih tleh Pesniške doline so to zelo hitro, v dveh letih po prehodu, uspeli priti na nivo pridelkov pred spremembo sistema, od takrat pa pridelki poljščin še naraščajo. Ob tem so močno zmanjšali stroške in čas potreben za osnovno obdelavo tal.
V eni od njihovih poslovnih enot smo si nato tudi ogledali del strojnega parka. Po tem je gospod Kučič članom še predstavil ostale pristope, ki jih v zadnjih letih uvajajo na tem sodobnem in inovativnem gospodarstvu – tu gre predvsem za sodobna orodja povezana z preciznim kmetovanjem in digitalizacijo. Tako za stroškovno in ekološko čim bolj učinkovito izrabo inputov (gnojil, sredstev za varstvo rastlin in semena) uporabljajo najsodobnejše metode spremljanja kakovosti tal in njihove založenosti s hranili, kar jim nato z uporabo natančnih strojev (sejalnic in trosilcev) omogoča izvajanje najoptimalnejše agrotehnike. Skozi predstavitev izkušenj smo lahko spoznali njihovo spremembo načina obdelave in postopno transformacijo do naslednjega cilja - prehoda v ohranitveno kmetijstvo.
V nadaljevanju je članom svoje bogate praktične izkušnje predstavil predstavnik nemškega združenja ohranitveno obdelavo - GKB (nem. Gesellschaft für konservierende Bodenbearbeitung e.V.) g. Burkhard Fromme. Gospod Fromme je kmetovalec iz severne Nemčije (okolica Hannovra), ki na svoji več sto hektarski poljedelski kmetiji že dolga leta kmetuje po načelih ohranitvenega kmetijstva. V svoji predstavitvi je poudaril pomen in različne aspekte kakovosti tal (zbitost, življenje v tleh, kroženje hranil,…), dosevkov ter kolobarja za vzpostavitev trajnostnega sistema kmetovanja, ki učinkovito izrablja vložene resurse in je robusten ter sposoben prilagajanja podnebnim spremembam. S svojim bogatim znanjem in izkušnjami ter predvsem praktičnim in razumljivim predavanjem je požel veliko zanimanja udeležencev. Na koncu je kot primer dobre prakse izpostavil tudi skupno nabavo kombajna za spravilo sladkorne pese, ki je bil z vidika ekonomike za spravilo 300 ha te poljščine, kolikor je je v pridelavi pri njem in nekaj okoliških kmetih, neupravičen. Vendar so strošek takšnega stroja pojasnili in upravičili s tem, da spravilo izvedejo v optimalnem roku oz. takrat je nosilnost tal primerna in prehod takšnega težkega stroja povzroči najmanj zbijanja tal. Po njihovih izračunih se je sicer celotna pridelava sladkorne pese podražila za 50 EUR na hektar, kar je seveda zanemarljiv strošek v primerjavi z zbitimi – uničenimi tlemi. Takšen primer kaže, da je pogosto potrebno pri investicijah v opremo gledati širše in upoštevati predvsem kvaliteto opravljenega dela – tudi in predvsem z vidika varovanja tal.
V predavanju, ki je sledilo je doc. dr. Rok Mihelič predstavil projekt REGINA. REGINA je partnerski projekt Erasmus+ programa, ki se je začel novembra 2021, v njem pa sodeluje 5 evropskih držav (Grčija, Madžarska, Slovenija, Italija in Irska) in 8 projektnih partnerjev. Projekt daje poudarek regenerativnemu kmetijstvu, ki lahko ponudi znatne rezultate za trajnostno kmetovanje s krepitvijo biotske raznovrstnosti "nad in pod površjem tal", s čimer prispeva k večji učinkovitosti rabe vode in hranil ter k izboljšani in trajnostni pridelavi pridelkov. Predstavitev je obsegala splošno predstavitev koncepta regenerativnega kmetijstva ter dosedanje projektne aktivnosti. Predvsem pa dosedanje aktivnosti SZOK, ki je eden od partnerjev v projektu.
Po zaključenih strokovnih predavanjih smo nadaljevali z letnim zborom članov SZOK, kjer smo pregledali dogajanje v preteklem letu in razpravljali o načrtih in ključnih izzivih za leto, ki je pred nami. V okviru letnega zbora članov smo prvič podelili tudi naziv častnega člana združenja, ki ga je za svoj izreden doprinos pri širjenju znanja o tleh in za pionirsko delo pri uvajanju ohranitvenega kmetijstva prejel zaslužni profesor Univerze v Ljubljani dr. Franc Lobnik.
Sledilo je prijetno in sproščeno druženje članov. Celoten dogodek je ponudil dragocene vpoglede v napredne prakse ohranitvenega kmetijstva, hkrati pa okrepila povezave med člani in strokovnjaki na tem področju.
Vabljeni k ogledu krajše TV reportaže z dogodka, ki je dostopna na spletni povezavi: https://365.rtvslo.si/arhiv/ljudje-in-zemlja/175030976
Zapisal: Simon Ograjšek, tajnik SZOK