Člani dveh stanovskih društev, Slovenskega agronomskega društva in Slovenskega združenja za ohranitveno kmetijstvo smo v začetku junija 2019 organizirali skupno strokovno ekskurzijo v Spodnjo Avstrijo.
V okolici Tullna smo si najprej ogledali sejem Betaexpo, ki je eden najpomembnejših predstavitvenih dogodkov s področja kmetijstva v Avstriji. Sejem vsako leto prireja podjetje Agrana, ki se ukvarja s predelavo sladkorne pese in proizvodnjo sladkorja. Na bližnjem polju je vsako leto tam na ogled več kot 600 poskusnih parcel s predstavitvijo različnih sort žit, koruze, sladkorne pese in krompirja ter poskusov s področja varstva rastlin. V okviru spremljevalnega programa prirejajo različna strokovna predavanja, katerih osrednja tematika je bila letos namenjena razvoju družinskih kmetij. Predstavilo se je tudi okrog 70 različnih razstavljavcev kmetijske tehnike in repromateriala. Z zanimanjem smo si ogledali tudi izkopan talni profil, ki nazorno prikazuje primernost tamkajšnjih talnih razmer za kmetijsko pridelavo. Za to območje so značilna Ilovnato glinena oz. drugod tudi peščeno ilovnata tla na naplavinah reke Donave, ki v zgornjem sloju prehajajo v černozem, so globoka in dobro odcedna ter omogočajo dobro prekoreninjost rastlin.
V nadaljevanju smo obiskali družinsko kmetijo Mayr, kjer obdelujejo več kot 100 ha polj, na katerih pridelujejo v glavnem žita, oljno ogrščico, krompir in sladkorno peso. Pri načinu obdelave in setve imajo že več kot 35-lente izkušnje s t.i. kompostirno obdelavo (mulch till) in direktno setvijo v predhodno neobdelana tla (no-till). Pokrajina je tam orografsko zelo razgibana, zato je večina njiv na nagnjenih terenih. Erozijski procesi in odnašanje zgornjega sloja tal, predvsem ob intenzivnih padavinah, ki so puščali vidne posledice na oranih in fino predsetveno pripravljenih, golih njivskih površinah, so bili glavni povod za odmik od konvencionalnega k spremenjenemu načinu obdelave tal. V vseh teh letih so s skrbjo za stalno pokritost tal z dosevki in puščanjem organske mase na površini po setvi, vidno ublažili procese degradacije tal ter povečali biološko aktivnost tal. Poleg drugih pozitivnih vplivov na tla in okolje gre v prid praksam ohranitvenega kmetijstva tudi dejstvo, da na tem območju zmerno celinske klime v povprečju pade le nekaj več kot 500 mm padavin na leto, zato je ohranjanje zadostne količine vlage v tleh, ki jo omogoča stalna pokritost površine, bistvenega pomena za rast posevka v suhih poletnih mesecih. Na podlagi opravljenega lopatnega preizkusa smo se lahko prepričali o vplivu obdelave brez aktivnega premeščanja tal, ki se kaže v vzpostavitvi naravne slojevitosti in poroznosti tal, kot posledice povečane aktivnosti deževnikov. Mladi gospodar kmetije je tudi predsednik nacionalnega društva Boden ist Leben (https://www.bodenistleben.at/). Združuje kmete in različne strokovnjake s področja kmetijstva, ki si prizadevajo za ozaveščanje o pomenu in skrbi za rodovitna tla ter promocijo ohranitvenega kmetijstva. Društvo je bilo formalno ustanovljeno v letošnjem letu in je že ob sklicu prve seje pritegnilo več kot 150 članov iz celotne Avstrije in že aktivno izvaja različne izobraževalne aktivnosti ter predstavitve koncepta ohranitvenega kmetijstva tudi v praksi.
Da tovrstna praksa na tem območju ni le v domeni družinskih kmetij, smo se lahko prepričali ob obisku kmetijskega podjetja Agropan GnbR. Podjetje je v lasti petih lastnikov, ki so združili svoj kapital in zemljišča z namenom skupnega nastopa na trgu in racionalizacije pridelave. Skupno obdelujejo več kot 1600 ha njiv, na katerih pridelujejo predvsem žita, oljno ogrščico, koruzo in krompir. Na vseh površinah se poslužujejo plitve obdelave; pluga že vrsto let ne uporabljajo več. V povprečju dosegajo stabilne pridelke, spremenjen način obdelave tal pa se odraža predvsem na pozitivni ekonomiki pridelave.
Naslednji dan smo se dopoldan mudili na obisku kmetijske visoke strokovne šole LFSHollabrunn (https://www.lfs-hollabrunn.ac.at/), kjer so nam pokazali opremo in številne demonstracijske in raziskovalne poskuse, v okviru katerih se ukvarjajo s primerjavo različnih načinov obdelave tal. Primerjavo različnih praks izvajajo na več kmetijskih kulturah (koruza, žita, sladkorna pesa, krompir, sončnice, soja…), v obravnavanjih imajo tudi različne vrste dosevkov in tehnik njihove setve (dosevki, medsevki…). Poudarili so pomen izbire ustreznih vrst rastlin v mešanicah dosevkov, za opravljanje različnih funkcij za tla in okolje.
Njihova vloga v kolobarju je bistvenega pomena za ohranitveni način kmetovanja, zato morajo biti dosevki obravnavani kot enakovreden kolobarni člen, ki jim je potrebno ob setvi in nadaljnji skrbi za rast posvečati polno pozornost. Z ustrezno izbiro in skrbno načrtno setvijo dosevkov preučujejo možnosti no-till pridelave, brez uporabe glifosata. Pri ohranitvenem načinu obdelave tal dajejo velik pomen ustreznemu ravnanju z organsko maso po spravilu koruze (razrez in plitvo mešanje s tlemi), kar zmanjša možnost prezimitve koruzne vešče v rastlinskih ostankih in hitrejšo mineralizacijo ostankov v spomladanskem času.
Med drugim smo si ogledali tudi poskuse v krompirju, kjer z izbiro različnih predhodnih dosevkov in različnih terminov predsetvene priprave grebenov direktno (»no-till«) posadijo krompir. Proučujejo tudi varianto z vsejavanjem dosevkov (črni oves) v prostor med grebeni na katerih raste krompir.
Pri vrednotenju rezultatov večletnih poskusov ugotavljajo signifikantno zmanjšanje stroškov pridelave ob doseganju enakih pridelkov napram konvencionalnemu kmetijstvu. Poleg naštetega ima velik pomen za uspešno pridelavo v ohranitvenem kmetijstvu ustrezna izbira sejalnice, ki mora biti prilagojena na setev v tla, ki so prekrita z večjo količino organske mase. Pokazali so nam nekaj primerov takšnih sejalnic in predstavili izkušnje z njihovo uporabo.
Nazadnje smo se ustavili še na obisku kmetije Alfreda Granda, ki ni le kmet, pač pa aktiven partner v različnih strokovno-raziskovalnih projektih ter promotor ohranitvenega kmetijstva. Sodeluje s številnimi raziskovalnimi institucijami, med drugim Univerzo BOKU z Dunaja, Univerzo iz Wageningena in inštitutom za ekološko kmetijstvo Rodale Institute iz ZDA. G. Grand je bil letos tudi vabljen gostujoči predavatelj na simpoziju Novi izzivi v agronomiji v Laškem, kjer je slovenski agronomski stroki v predavanju že predstavil svojo vizijo, aktivnosti na različnih področjih in rezultate nekaterih poskusov. Na svojem 300 ha velikem posestvu v celoti kmetuje na ekološki način. Poleg pridelave najrazličnejših poljščin v zadnji letih uvaja tudi t.i. kmetijsko-gozdarsko rabo zemljišč (agroforestry), katerih idejna zasnova je saditev drevesnih vrst na obrobje njivskih zemljišč, za povečanje ekosistemskih uslug in učinkovitejšo pridelavo biomase. Tla obdeluje le po potrebi in nikoli globlje od 5 cm, sicer pa se večinoma poslužuje direktne setve (»No-till«). V zadnjih letih je pridobil veliko izkušenj z direktno setvijo v predhodno povaljane posevke (predvsem rži), pri čemer valjanje opravi s t.i. stiskalnim valjem (»roller-crimper«). Poleg same pridelave se ukvarja tudi s pridobivanjem in trženjem komposta, ki ga prideluje v svoji vermi-kompostarni (kompostiranje s pomočjo deževnikov). Idejo o pridelavi komposta je razvil skupaj s partnerji iz ameriške univerze Berkeley in ustanovil podjetje Vermigrand (https://www.vermigrand.com/en/).
Kot vhodno surovino za vermi-kompost v glavnem uporabljajo lucerno, hlevski gnoj in odpadke zelenega odreza iz bližnje okolice. Iz pridobljenega komposta, ki ga mešajo z vulkansko prstjo, pripravijo tudi homogen rastni substrat, primeren za prodajo. Delajo tudi vermi-kompostni čaj (vodni izvleček), ki dokazano deluje kot fitostimulans.
Za pomoč pri organizaciji ekskurzije in gostoljubje se moramo v največji meri zahvaliti prof. dr. Josef Rosner-ju (LAKO, NÖ Landesregierung), ki je za nas organiziral celoten program strokovne ekskurzije in nam tako omogočil srečanja s predavatelji, raziskovalci in kmeti, ki so z nami delili svoje bogate izkušnje ter da smo se polni novih informacij vrnili nazaj v Slovenijo.
Poročilo sta pripravila:
Dr. Rok Mihelič, predsednik Slovenskega agronomskega društva in
Primož Žigon, predsednik Slovenskega združenja za ohranitveno kmetijstvo
Comentários