top of page

Vezava ogljika v kmetijska tla

V začetki meseca junija 2018 je predsednik SZOORT, dr. Rok Mihelič v okviru EIP Agri focus group (tema: vezava ogljika v kmetijska tla) obiskal Alfreda Granda, ki je promotor in raziskovalni sodelovec na področju ohranitvenega kmetijstva (CA). V sklopu obiska so si ogledali kmetijo in polja v okolici Tullna, Avstrija (ob Donavi blizu Dunaja; 180 m nmv). Alfred je inovativen/eksperimentalen kmet, ki že 25 let ne orje tal, od leta 2006 pa je celotna kmetija (300 ha polj – poljedelstvo brez živinoreje) v ekološki pridelavi https://www.vermigrand.com/en/ueber-uns-2/. Letos bo na kmetiji ustanovil podružnico ameriškega inštituta za ekološko kmetijstvo – Rodale Institute Europe ! http://rodaleinstitute.org/



Alfred Granda z udeleženci ekskurzije sredi ogleda polj Je pristaš ohranitvenega kmetijstva (CA). Uporablja stiskalni valj (crimper roller).


Ima globoka, odcedna tla, ni težav s sušo. Aluvij Donave, ki v zgornjih slojih prehaja v črnozem. Tekstura peščeno ilovnata. pH = 7,3. Dovolj prostih karbonatov.

Odlična struktura, kljub temu opazna zbitost na globini 25 cm (zakaj? Ali se po 25 letih opustitve oranja še vedno pozna plazina ali gre za zbijanje zaradi površinskega stiskanja – vožnje po njivi. Zbit sloj je globok ca 5 cm, globje tla izrazito bolj rahla).

Čeprav po letu 2006 nič ne gnoji (do takrat konvencionalno kmetijstvo), koruze pridela 10 t/ha, pšenice 5 t/ha, soja 3 t/ha. Koruza raste po pšenici. (njive brez vsakega gnojenja že od leta 2006, kar po moje ni dobra praksa, temveč ropanje tal na dolgi rok).


Soja posejana v povaljano rž:


Soja - slika 3 levo, sejana 10. maja 2018, Federstadt rapid +roller crimper (stiskalni valj). Setev soje v cvetočo povaljano rž, ki je bila sejana 10 sept. 2017 (lani je rž cvetela 10 dni kasneje). Setvena norma rži višja kot normalno: 200 kg/ha. Rž mora cveteti, ko se valja. Posebna sorta, ki da veliko biomase; do 10 t/ha.

Soja - slika 3 desno, sejana v povaljano rž (in nekaj grašice, ki sedaj izbija kot plevel). Brez dodatnega mehanskega ali kemijskega varstva pred pleveli.

Tla obdeluje ali no-till ali 3-4 cm globoko. Če mora okopavati (zatiranje plevelov) gre na njivo s traktorjem tudi do 11 x, s stiskalnim valjarjem pa le 3x. Pri stiskalnim valjem je pod mulčem rži značilno višja vlaga tal, kot pri plitvo obdelanih tleh.



Soja sejana v enkrat plitvo obdelana tla, ter nato do 11-krat česana ali okopavana proti plevelom. Ni bistveno boljša kot pri no-till pod slamo rži.



9 views0 comments

Comments


bottom of page