Avstrijsko združenje za ohranitveno kmetijstvo Boden.Leben je vodilno združenje kmetov in drugih deležnikov v kmetijstvu, ki si prizadevajo za trajnostno in odporno - podnebnim spremembam prilagojeno kmetijsko pridelavo.
Hans Gnauer je eden vodilnih članov združenja, ki kmetuje na sušnem območju SV Avstrije (500 mm padavin) in že več kot 30 let kmetuje po načelih ohranitvenega kmetijstva (OK).
V nadaljevanju objavljamo njegovo razmišljanje o stanju in uvajanju OK v Avstriji in kako lahko tehnološki napredek kmetijstva z uporabo inovativnih tehnologij prispeva k hitrejši preusmeritvi kmetov od konvencionalnih praks.
"V Avstriji na ohranitveni način kmetuje manjši delež kmetov, ki se zavedajo problematike podnebnih sprememb in se nanje ustrezno prilagoditi, spodbujati biotsko raznovrstnost in preprečevati erozijo. Na žalost mnogi kmetje prilagoditvam niso naklonjeni in v spremembah tehnologij pridelave ne vidijo koristi, ampak se zgolj pritožujejo nad spreminjajočimi se vremenskimi razmerami, kot so dolgotrajnejši vročinski valovi, suša, intenzivni padavinski dogodki... Ti pogosto enostavno ne razumejo, na kakšen način lahko sami prispevajo k izboljšanju stanja. V društvu Boden.Leben vsakomur ponujamo priložnost, da pri nas izve, kakšne so možnosti prilagoditev, kako lahko preprečimo erozijo, ohranimo več vlage v tleh in kljub negotovim razmeram zagotovimo stabilne pridelke. Morda se sliši nenavadno, vendar menim, da bi za splošno ozaveščanje in globlji premislek o tej problematiki morali biti soočeni s še pogostejšimi vročinskimi valovi in sušami, kajti šele v tem primeru bi več kmetov razmišljalo o alternativah in izvedbi praks OK."
Vzor avstrijskim kmetom so lahko "sosedje", ki kmetujejo na Češkem, saj se zdi da se tam kmetije intenzivneje ukvarjajo s prilagoditvami in preizkušanjem tehnoloških novosti preciznega kmetijstva, ki so jim pri tem lahko v pomoč.
"Z uporabo RTK tehnologije na primer pšenico lahko sejemo na medvrstno razdaljo 25 cm, ter hkrati v vrste vnašamo fosforno gnojilo in v medvrstni prostor sejemo grah. Kasneje v aprilu posevek graha odstranimo mehansko ali kemično z uporabo selektivnih herbicidov. Na ta način je posevek pšenice oskrbljen z dušikom, ki ga je v tla vezal rastoči grah in vpliva na boljšo rast pšenice. Na ta način lahko pridelek pšenice povečate za cca. 10 % ter hkrati prihranite od 30 do 40 kg dušikovega gnojila, pridelek zrnja pa je bolj bogat z beljakovinami. V tem smislu tehnologije preciznega kmetijstva (GPS, RTK...) pomagajo pri uveljavljanju načel OK med kmeti. Prepričan sem, da se bo na tako način OK kmetijstva v Avstriji postopoma še bolj razširil. Prehod mora biti postopen in zagotovo je bolje, da kmetje izvajajo OK vsaj delno, kot pa da sploh ne."
Foto: landwirt-media.com