Slovenski raziskovalci z Biotehniške fakultete UL, Oddelka za agronomijo so objavili znanstveni članek o raziskavi v kateri so preučevali spremembe v tleh (organska snov, pH, topne oblike C in N), ki so bile določene po 20 letih trajanja poljskega poskusa v Ljubljani (UL BF, raziskovalno polje TillComp). Poskusu, ki poteka od leta 1999, je namenjen primerjavi vpliva obdelave tal (preorana proti NT) in štirih načinov gnojenja (nič, NPK, kompost in NPK+kompost) na različne eksperimentalne parametre in posledične spremembe talnih razmer na mikrobne združbe.
NT je znatno povečal vsebnost organske snovi v tleh SOC (na globini 0-10 cm), s povprečno razliko 0,6-1,3 % SOC, odvisno od gnojenja. Povečala se je tudi količina celotne mikrobne biomase (približno 200 kg/ha več mikrobnega biomasnega-C na NT), ni pa se povečalo razmerje med glivami in bakterijami, kar nekateri navajajo kot značilnost sistema NT.
Funkcionalna sestava denitrifikatorjev je pokazala višje razmerje nosZI/nosZII v NT v primerjavi s konvencionalno obdelavo tal, kar kaže na možnost denitrifikacije in tvorbe N2O. Vendar bi bilo treba izvajati vzporedno tudi meritve emisij N2O na polju v daljšem časovnem obdobju, da bi se lahko povezalo podatke med genetskim potencialom tal in dejanskim nastajanjem N2O.
O avtorjih:
Članek je nastal pod vodstvom prof. dr. Marjetke Suhadolc, ki vodi talni mikrobiološki laboratorij na katedri za pedologijo in varstvo okolja oddelka za agronomijo, Biotehniške fakultete, Univerze v Ljubljani.
Anton Govednik je doktorski študent pri prof. Suhadolc
Živa Potočnik je magistrirala pri prof. Suhadolc; za magistrsko delo je prejela Prešernovo nagrado Biotehniške fakultete za leto 2022. https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=136963.
Doc. Dr. Klemen Eler, zaposlen na oddelek za agronomijo BF, na katedri za aplikativno botaniko, ekologijo, fiziologijo rastlin in informatiko
Doc. dr. Rok Mihelič, zaposlen na oddelek za agronomijo BF, na katedri za pedologijo in varstvo okolja
Comments