top of page

Strokovna ekskurzija v Švico, 22.-25.8.2023

Organizator dogodka: Slovensko združenje za ohranitveno kmetijstvo (SZOK) in Slovensko agronomsko društvo (SAD)

Program: Obisk raziskovalne inštitucije Inforama, izobraževanja na temo ohranitvenega kmetijstva in ogledi dobrih praks na kmetijah


Z avtobusom smo se proti Švici odpravili v poznih večernih urah . Pot nas je vodila preko severne Italije, v Švico smo vstopili v kantonu Ticino. Prvi del strokovne ekskurzije smo izvedli v bližini švicarske prestolnice Bern, in sicer v mestu Zollikofen. V okviru centra Inforama, ki je kompetenčni center za izobraževanje, svetovanje in konference v kantonu Bern, kjer smo si ogledali dolgoletni poljedelski poskus Oberacker, ki ga je ustanovila Agencija za tla Kantonalnega urada Bern za kmetijstvo in naravo (LANAT) kot praktični demonstracijski poskus in orodje za pomoč pri odločanju za kmete. V dveh obdelovalnih sistemih (z in brez obdelave tal – "No till") so prikazani učinki obdelave tal na fizikalne, kemijske in biološke lastnosti tal, pridelek in ekonomiko pridelave. O samem poskusu in ugotovitvah ter z bogatimi izkušnjami na področju ohranitvenega kmetijstva in mehanizacije nas je seznanil Prof. Dr. Bernhard Streit, ki je predavatelj na bližnji višji agronomski šoli in tudi praktik (izvaja strojne usluge z specialno mehanizacijo). Spregovoril je tudi o različnih načinih varstva pred pleveli v obeh variantah predsetvene priprave tal. Pri obeh sistemih je bistvena razširitev kolobarja in ustrezno vrstenje poljščin z vključevanjem dosevkov v kolobar, kar omogoča zmanjšanje uporabe herbicidov. Trajni pleveli sicer lahko predstavljajo glavni problem pri no-till sistemu, zato je bistveno, da se pri prehodu na novo tehnologijo pridelave prilagodi sitem pridelave kot celota. Njihovo načelo je, da skušajo uporabo herbicidov zmanjšati na najnižjo možno raven, zato se poslužujejo tehnik mehanskega varstva pred pleveli t.j. uporabe česal in okopalnikov. Glifosat izjemoma uporabljajo v zmanjšanem odmerku le pred setvijo glavne kulture, pri čemer pred tem izvedejo operacijo slepe setve, da spodbudijo rast plevelov, ki jih potem na ta način odstranijo.

Dosevek graha, ki je bil posejan na strnišču po žetvi pšenice.

Dr. Streit nam je prav tako predstavil prizorišče in glavne poudarke dogodka, ki je v bližini trajnega poskusa potekal predhodni dan in je bil namenjen kmetom ter ostalim zainteresiranim Glavni namen dogodka je bila predstavitev problematike zbitosti tal in bioloških ter mehanskih tehnik za spopadanje s to težavo. Poudaril je pomen izbire ustreznih orodji za podrahljavanje, ki delujejo po načelih ohranitvenega kmetijstva – tla »dvigujejo« in ne povzročajo mešanja talnih slojev. Pomembna je izbira ustreznega časa za izvedbo podrahljavanja, da je dosežen ustrezen učinek in je odvisen od talnih razmer, zlasti od vlažnosti tal. Opravilo je primerno izvesti v času rasti dosevkov, da tla po tem ostanejo prekrita, saj naj bi jih nato vsaj nadaljnje tri mesece pustili nedotaknjena, sicer lahko z vožnjo po teh površinah povzročamo še večjo škodo. Pri izbiri dosevkov obstajajo različna prepreičanja o vrstni pestrosti in številu rastlinskih vrst v mešanicah posevkov. Po njegovem mnenju naj bi dosevek vključeval največ tri vrste, ki jih lahko obvladuješ in seješ z namenom, da ne cvetijo in semenijo v različnem času, saj lahko potencialno predstavljajo plevel za naslednje leto.



V popoldanskem času smo si v kraju Jeuss ogledali kmetijo gospoda Reta Minderja, ki je tudi predsednik Swiss no-till (Švicarsko no till združenje). Na njegovi kmetiji, ki jo je prevzel leta 1996 in že leto kasneje prešel na sistem brez oranja pridelujejo klasične poljedelske kulture (pšenica, pira, koruza, soja), zelenjavo (brstični ohrovt) ter tobak (5 ha). Vsega skupaj obdelujejo približno 40 hektarjev kmetijskih zemljišč. Osrednja pozornost je bila namenjena novi pridobitvi na kmetiji in sicer sodobni no-till sejalnici francoskega proizvajalca Novosem konstruirani tudi z avstralskimi izkušnjami in znanjem. Sejalnica z inovativno postavitvijo sejalnih diskov (pod kotom) omogoča relativno enostavno in kvalitetno setev z nizko potrebno vlečno silo. Na kmetiji, kjer imajo kar nekaj površin v zmernih naklonih uporabljajo za vleko te robustne tri metrske sejalnice traktor s 150 KM in približno 6 tonami teže. Predhodno pred sajenjem sadik zelenjave in tobaka zemljišča obdelajo v pasovih na globini do 10 cm z mehanskim strojem za tako imenovani strip- till prav tako proizvajalca Monosem. Sadike posadijo s sadilnim strojem, ki je prirejen za saditev v manj obdelana tla. Precej zanimiv je bil tudi način gnojenja oz. dognojevanja s sistemom »CULTAN« (Controlled Uptake Long Term Ammonium Nutrition), ki z direktnim injektiranjem raztopine amonijevega sulfata (ASL) v tla v območje rasti korenin zagotavlja rastlinam, dolgoročno zalogo lahko dostopnega dušika, ki ga sicer zajamejo v bioplinarnah.

Žitna sejalnica za direktno setev.
Sadilni stroj za saditev strip-till.
Orodje za distribucijo ALS gnojila v tla pri sistemu gnojenja Cultan.

Drugi dan strokovne ekskurzije smo začeli na ekološki kmetiji Daniela Bohlerja v kraju Mellikon. Kmetija leži na nadmorski višini 600 m in na precej razgibanem terenu. Na kmetiji, kjer kombinirajo ekološke in biodinamične koncepte pridelave. Gospodar Bohler je tudi sodelavec ekološkega inštituta Fibl in na svoji kmetiji izvaja različne poskuse. Sicer pa obdelujejo približno 24 ha kmetijskih površin (12 ha njiv in 12 ha travnikov). Pridelujejo žita (pšenica, pira, sibirska rž, …), travno deteljne mešanice (ki jih uporablja za krmo goveje živine na kmetiji) in hokaido buče. Na kmetiji smo si ogledali zelo lep posevek DTM, ki je bil posejan v jeseni kot podsevek v sibirsko rž. Posevek je bil 5 tednov po žetvi rži na pogled odličen, brez praznin mest, višine približno 40 cm in v fazi primerni za spravilo kvalitetne krme. Prav tako smo si ogledali posevek bogate mešanice pokrovnih posevkov, ki je vsebovala več kot 10 različnih vrst kmetijskih rastlin in kljub relativno sušnim razmeram v tem obdobju izredno dobro prekrila površino. Pri ekološki pridelavi je v sistemu zmanjšane obdelave tal problematika plevelov še bolj aktualna, a jo sami obvladujejo z vključevanjem dosevkov in ustreznimi mehanskimi načini zatiranja (česanje, okopavanje in ročno odstranjevanje trajnih plevelov na manjših površinah). Pomembno je, da so dosevki posejani pravočasno t.j. čimprej po žetvi, ko je v tleh še zadosti vlage, s tem pa je dosežena tudi čimprejšnja pokritost tal in preprečevanje rasti plevelov. V žitih se poslužujejo tudi uporabe podsevkov v žitih, ki jih sejejo večinoma ob setvi ali pa z dosejavanjem v žita spomladi. S tem namenom žita sejejo na večjo medvrstno razdaljo, da omogočajo prostor za rast podosevka (v glavnem detelje), s čimer pa imajo zaradi manjše gostote rastlin tudi manj težav z boleznimi.

V popoldanskem času pa smo se udeležili dogodka v organizaciji švicarskega no-till združenja na kmetiji družine Gysel v kraju Wilchingen. Dogodek je bil namenjen članom švicarskega združenja in je bil razdeljen v več delavnic oz. postaj, ki so na poljih in pri predavanjih pokrivala različne teme (Pokritost tal – predpisi in programi na nivoju kantona; Optimalno kolobarjenje; Poskusa z različnimi mešanicami dosevkov, Izzivi pri varstvu rastlin – problematika odpornosti plevelov proti herbicidom. Precej pozornosti je požela tudi razstavljena sodobna mehanizacija za minimalno obdelavo tal in predvsem no till sejalnice različnih proizvajalcev. Dogodek se je zaključil v poznih večernih urah s sproščenim druženjem in izmenjavo mnenj med udeleženci. Dober obisk kmetov priča o zanimivosti takega koncepta predajanja znanja in druženja med stroko in kmeti.




60 views0 comments

Recent Posts

See All

Comments


bottom of page